• RAZLIČNE ŽELJE OTROK IN STARŠEV

    Photo from Pinterest

    V preteklih blogih sem že pisala o različnih vidikih učenja. Zdi se mi pomembno omeniti še enega.

    V večini primerov so pobudniki za inštrukcije oz. učno pomoč starši. Otroci se, eni prej drugi kasneje, z začetno pobudo staršev strinjajo. In pristopijo k delu z inštruktorjem.

    Obstajajo pa tudi izjeme. Redko, pa vendar se zgodi, da otroci oz. mladostniki odklanjajo pomoč. Menijo, da kljub vsemu ni potrebna, da zmorejo sami, da jim krade prosti čas. Zgodi se tudi, da so sprva navdušeni. Ko pa je potrebno začeti z bolj rednim in malce drugačnim načinom učenja kot so ga vajeni, pa se uprejo. In takrat je delo zelo oteženo, saj se ogromno časa porabi za prepričevanje zakaj bi bilo dobro dosedanje učne navade spremeniti.

    Zavedati se je treba tudi, da same inštrukcije niso dovolj. Ampak mora učenec tudi sam , poleg inštrukcij redno delati za šolo in se učiti. Drugače je dobre rezultate težko doseči. Sploh kadar gre za težje učne težave. Oziroma se slabe ocene  in z njimi povezane težave nakopičijo. Zato je dobra in iskrena komunikacija med starši in otroci izredno pomembna.

  • INŠTRUKCIJE TIK PRED TESTOM

    Inštrukcije tik pred testom so primerne za tiste učence, dijake, ki so snov že predelali. In pri tem ugotovili, da imajo nekaj konkretnih vprašanj. Za tiste, ki so se že naredili naloge in določenih nalog oz. del njih ne znajo rešiti, večina snovi pa jim je jasna.

    Tudi inštruktorji ne morejo dan, dva, teden pred testom ali celo koncem šolskega leta z otrokom predelati in utrditi celotne snovi. Snovi, ki so se jo v šoli učili preteklih nekaj mesecev.

    Veliko bolje je, da se odločimo za sprotno pomoč. Pomoč za daljše časovno obdobje enkrat/dvakrat tedensko. Tako učenec oz. dijak sproti rešuje nastala vprašanja, dobiva dodatno razlago in naloge. Skozi redno in pravilno rešeno domačo nalogo osvaja tekočo snov. Predvsem pa skozi celoten proces ugotovi kako se določeno snov najbolj učinkovito učiti.

  • NAČINI UČENJA

    Photo by Ryerson University Pressbooks

    V preteklih blogih sem že pisala, da se učinkovito učenje začne s sprotnim učenjem oz. delom za šolo in domačimi nalogami. Dejstvi, ki mnogim učencem in dijakom nista všeč.

    Pomembno pa je seveda tudi kako se učimo. Bolj bomo pri učenju aktivni, bolj bo učinkovito. Pri tem je pomembnio, da vemo, kakšen tip človeka smo oz. kaj nam je blizu. Smo vizualnen (vid), avdiotiven (sluh) ali kinistetičen (gib) tip človeka. Tako bomo lažje našli način učenja, ki nam bo blizu.

    Vizualen tip: Učenje s pomočjo miselnih vzorcev, tabel, skic, plakatov z jasnimi gesli…

    Avdiotiven tip: Učenje s polglasnimi branjem, razlago snovi drugi osebi…

    Kinistetičen tip : Snov si zapišite ali narišite, podčrtajte pomembne podatke. Ali jih ponazorite z gibom.

    Za kvalitetne miselne vzorce in zapiske velja, da izpišemo ključne podatke in ne prepišemo celotne snovi. Pri učenju matematike, slovnice, pa tudi fizike in kemije je pomembno, da delamo vaje in se ne učimo zgolj definicij in dejstev.

  • NAČRT 2: UČINKOVITO UČENJE

    Photo by wrike.com

    Velikokrat sem že ponovila, da je eden prvih korakov do učinkoviega učenja sprotno delanje domačih nalog. Torej je upoštevanje načrta 1, iz prejšnega bloga odličen temelj vsakega učenja.

    Drugi pomemben korak je, da si v koledar (papirnat, digitalni,…) zaznačite teste, spraševanja, seminarske naloge,… Dobro je, če je koledar zasnovan tako, da imate pregled vsaj za celoten teden vnaprej.

    Tretji korak je, da si celotno snov, ki bo v testu ali bo predmet spraševanja, razdelite na več delov.

    Potem vsak dan predelate določen del snovi.

    Na koncu, dan ali dva pred testom, spraševanjem, predelano snov ponavite.

    Zelo pomembno je, da se ne učite na način, da samo potihem berete, ampak ste bolj aktivni:

    • sami sebi razlagate snov,
    • si naredite miselni vzorec,
    • si naredite izpiske…

    Pri določenih predmetih (matematika, angleščina, slovenščina,…) pa je seveda pomembno, da naredite čimveč vaj.

  • NAČRT 1: VSAKDANJE ŠOLSKE OBVEZNOSTI IN DOMAČE NALOGE

    Photo by CanStockPhoto.com

    Vedno znova se s šolarji in dijaki vračam k pogovoru kako se sploh lotiti šolskega dela. Kako začeti, ko utrujeni, s polno glavo in obdani s knjigami obsedijo za pisalno mizo.

    Težave se lotimo korak za korakom.

    1. Po šoli si privoščimo kratko pavzo, se malce spočijemo in okrepčamo.

    2. Si pripravimo dnevni urnik in zapiske tistega dne.

    3. Gremo predmet za predmetom tistega dne.

    4. Preletimo zapiske vsakega predmeta na urniku. Pobrišemo napake in čačke, podčrtamo ali označimo pomebnejše podatke (formule, pravila,…)

    5. Zapiske oz. zvezke predmetov z DN postavimo na en kup, ostale na drug kup.

    6. Malce zadihamo in se pretegnemo.

    7. Se lotimo domače naloge. V kolikor nam ne gre si pomagamo z učbenikom (glej blog “Naj učbenik ne bo sovražnik”).

    Naslednjič pa načrt za čimbolj učinkovito učenje.

  • NAJ UČBENIK NE BO SOVRAŽNIK

    Pri svojem delu opažam, da večina otrok, najstnikov ni ravno ljubiteljev učbenikov. Vse samo učbenika ne. Nekateri odgovore raje poiščejo na spletu, drugi naloge rešijo na pamet, četudi narobe. Se pa najdejo celo taki, ki naloge ne naredijo češ, da je ne razumejo.

    Največkrat jih spodbudim, da pogledamo v učbenik. Večina jih je presenečena, da je snov razložena jasno in razumljivo. Pomembni pojmi (formule, definicije, inp..) so dodatno poudarjeni. Tudi grafično in slikovno je večina učbenikov dobro urejena. V vsakem poglavju ponavadi zasledimo zanimiva dejstva, ki nam popestrijo obravnavano snov. Ob koncu poglavja pa največkrat zasledimo vprašanja in naloge za utrditev znanja.

    Pri delu z otroci se poskušam držati načela, da otrokom ne pomagam samo pri tekoči snovi. Ampak skupaj z njimi iščem načine, da bodo pri učenju postali čimbolj samostojni. Ter tako sčasoma ne bodo potrebovali dodatne pomoči.

    Starši in učenci, zato se v teh nenavadnih časih šolanja le oprite na učbenike. Naj vam bodo v pomoč.

  • Domače naloge so sprotno učenje

    Domače naloge da ali ne? Preveč ali premalo? Taka in podobna vprašanja so velikokrat predmet pogovorov učencev, še večkrat pa njihovih staršev.

    V naših časih so bile domače naloge obvezne. Danes mi mnogi učenci pripovedujejo, da niso. V dilemo kaj je bolje, ne bom posegala. Bi pa želela podati drugačen pogled na delanje domačih nalog.

    Verjamem, da velika večina učiteljev zna povezati dano domačo nalogo  s snovjo, ki se jo učijo v šoli. In namesto, da se jezimo, koliko naloge, kdaj se bo pa učil. Raje poglejmo z druge strani. Ko se naloge lotimo na način, da jo poskušamo tudi razumeti, ter poiskati odgovore na tisto kar ne znamo se hkrati tudi učimo. Na ta način nam domača naloga ne bo predstavljala stran vrženega časa. Ne bo nekaj kar bi starši delali namesto otroka. Ampak bo sprotno učenje snovi, ki se jo otroci trenutno učijo  v šoli. Ter nekaj kar nam bo prihranilo nekaj časa in živcev dan ali dva pred testom.

  • ISKRENOST

    Kar nekaj let že mineva odkar se kot prostovoljka družim s fantom z motnjo avtističnega spektra. Preko njega in njegove družine sem prvič stopila v svet avtizma. Spoznala, da ta razvojna motnja za vsakega ureže malce drugačno suknjo. Pri nekaterih se osnovni motnji pridruži še kaka. Z njimi spoznavala različne terapije. Videla s kakšnimi preprekami se dnevno srečujejo starši. Da je njihov vsakdanjik tek čez visoke ovire. In se spraševala odkod jim vsa ta energija, neverjetna volja do življenja in vsakodnevnega boja.

    V tem času se je prelevil v najstnika in enkrat tedensko se neobremenjeno druživa. Večinoma se zadržujeva zunaj, se sprehajava po najini trasi, štejeva avtomobile ali samo opazujeva okolico. Občasno pa se mu pridružim pri poslušanju njemu ljube glasbe.

    Naučil me je potrpežljivosti. Se ustaviti, pozabiti na uro in urnike. Uživati v majhnih stvareh, kot je vonj ravnokar pokošene trave. In še nekaj je doma v njem kar v teh norih časih prevolikokrat pogrešam. ISKRENOST. Je takšen kot je, pokaže kako se počuti v tistem trenutku, kaj misli in si želi. Brez pretvarjanja.

    Zato se kdaj ozrimo tudi za tem in pokukajmo izza suknje motnje in težav, ki jih ta prinaša.