ISKRENOST

Kar nekaj let že mineva odkar se kot prostovoljka družim s fantom z motnjo avtističnega spektra. Preko njega in njegove družine sem prvič stopila v svet avtizma. Spoznala, da ta razvojna motnja za vsakega ureže malce drugačno suknjo. Pri nekaterih se osnovni motnji pridruži še kaka. Z njimi spoznavala različne terapije. Videla s kakšnimi preprekami se dnevno srečujejo starši. Da je njihov vsakdanjik tek čez visoke ovire. In se spraševala odkod jim vsa ta energija, neverjetna volja do življenja in vsakodnevnega boja.

V tem času se je prelevil v najstnika in enkrat tedensko se neobremenjeno druživa. Večinoma se zadržujeva zunaj, se sprehajava po najini trasi, štejeva avtomobile ali samo opazujeva okolico. Občasno pa se mu pridružim pri poslušanju njemu ljube glasbe.

Naučil me je potrpežljivosti. Se ustaviti, pozabiti na uro in urnike. Uživati v majhnih stvareh, kot je vonj ravnokar pokošene trave. In še nekaj je doma v njem kar v teh norih časih prevolikokrat pogrešam. ISKRENOST. Je takšen kot je, pokaže kako se počuti v tistem trenutku, kaj misli in si želi. Brez pretvarjanja.

Zato se kdaj ozrimo tudi za tem in pokukajmo izza suknje motnje in težav, ki jih ta prinaša.